V splošnem so kristjani razdeljeni v dve skupini kot sledi:

(1) "Rimokatoliki" in "protestanti" - glede na rojstvo.

(2) "Episkopalci" (konformisti) in "svobodna cerkev" (nekonformisti) - glede na cerkveni model.

(3) "Novorojeni kristjani" in "nominalni kristjani" - glede na "izkušnjo" (doživetje).

(4) "Evangelijski" in "liberalni" kristjani - glede na doktrino.

(5) "Karizmatiki" in "nekarizmatiki" - glede na "govorjenje v jezikih."

(6) "Redno zaposleni krščanski delavci" in "posvetni delavci" - odvisno od poklica.

Lahko bi bilo še več takih kategorij. Toda nobena od teh razdelitev se ne ukvarja s korenino problema, ki ga je naš Gospod prišel rešit.

Mnogi vedo, da je »Kristus ... umrl za naše grehe« (1 Korinčanom 15,3). Toda mnogi ne vedo, da Sveto pismo pravi, da je Kristus umrl tudi, »da ne bi živeli več zase, ampak za Njega« (2 Korinčanom 5,15).

Veliko bolj svetopisemski način kategoriziranja kristjanov bi bil sledeč: »Tisti, ki živijo za sebe« in »tisti, ki živijo za Kristusa;« ali »tisti, ki iščejo svoje« in »tisti, ki iščejo Kristusove stvari« ali »tisti, ki najprej iščejo zemeljske stvari« in »tisti, ki najprej iščejo Božje kraljestvo;« ali »tisti, ki ljubijo denar« in »tisti, ki ljubijo Boga.« (Jezus je rekel, da ni mogoče ljubiti obeh - Luka 16,13.)

Toda nikoli nisem slišal, da bi se uporabljala takšna kategorizacija. To kategoriziranje se ukvarja z notranjim življenjem kristjanov in osebno hojo z Bogom, prej omenjene metode pa obravnavajo zunanje detajle njihovega življenja. Vendar nebesa kategorizirajo kristjane po tem zadnjem načinu. In če je tako, potem je to edina kategorizacija, ki je pomembna! Po tej metodi nas drugi ne morejo kategorizirati. Mi sami se moramo opredeliti - kajti nihče, razen nas samih, ne pozna naših notranjih motivacij in želja. Niti naše soproge se morda ne zavedajo za kaj živimo.

Naš Gospod ni prišel v prvi vrsti zato, da bi ljudem dal doktrino ali cerkvene modele, ali da bi jim dal govorjenje v jezikih, ali celo, da bi jim dal posebna doživetja!

Prišel je, da »nas reši od greha.« Prišel je položit sekiro na korenino drevesa. In korenina greha je: biti osredotočen nase, iskanje svojega jaza in udejanjanje svoje lastne volje. Če ne dovolimo Gospodu, da poseka in izkorenini to "korenino" iz naših življenj, bomo le površinski kristjani. Satan nas pa morda lahko zavede v mišljenje, da pripadamo višjemu razredu kot ostali kristjani, zaradi naše doktrine, naših doživetij ali cerkvenega modela!

Satanu sploh ni mar, če mi imamo pravo doktrino, posebna doživetja in cerkveni model, dokler dalje »živimo zase.« (To je mimogrede samo še ena fraza za »življenje v grehu«!!). V današnjem krščanstvu je polno kristjanov, ki iščejo svoj jaz in živijo le zase in so celo prepričani, da jih Bog vidi kot večvredne v primerjavi z drugimi kristjani zgolj zaradi doktrinalnih razlik, cerkvenih modelov ali "doživetij". To kaže, kako uspešen je bil Satan pri svojem delu v krščanstvu.

V Janezovem evangeliju 6,38 je naš Gospod rekel, da je prišel iz nebes na zemljo: (1) da se odreče svoji človeški volji (ki jo je pridobil, ko je prišel na zemljo kot človek), in (2) da izpolni voljo svojega Očeta kot človek. S tem je postal naš zgled.

Skozi celotno Jezusovo zemeljsko življenje, v vseh 33 in pol letih, je On zanikal svojo lastno voljo in izpolnjeval Očetovo voljo. Svojim učencem je jasno povedal, da bodo morali tisti, ki želijo biti Njegovi učenci, hoditi po isti poti. Prišel je, da uniči korenino greha v naših življenjih - »udejanjanje svoje lastne volje« - in nas tega osvobodi.

Tisoče let se je človek na področju znanosti motil, ko si je domišljal, da je zemlja središče vesolja. Tako je izgledalo človeškim očem - kajti res se je zdelo, da se gibljejo sonce, luna in zvezde okrog zemlje in se pojavijo vsakih 24 ur. Potreben je bil pogum moža, kot je bil Koprenik, da je pred okrog 500 leti podvomil v to človeško predstavo in jo prikazal kot skrajno napačno, saj zemlja ni center našega sončnega sistema, še manj pa vesolja. Zemlja, kakor jo je prikazal, je bila ustvarjena, da je osrediščena v Soncu. Dokler je imel človek napačno središče, so bili njegovi izračuni in sklepanja napačna - zaradi napačnega središča. A ko je človek odkril pravo središče, so se tudi izračuni in sklepanja izkazali za pravilne.

Enako je z nami, ko ostanemo "osredotočeni nase", namesto da bi bili "osredotočeni na Boga". Naše razumevanje Svetega pisma in Božje popolne volje (naši izračuni in sklepanja) bo potem napačno. Toda kakor so bili ljudje več kot 5000 let prepričani, da so imeli prav (kot smo videli zgoraj), si lahko tudi mi domišljamo, da imamo prav. A bomo pravzaprav v 100% zmoti.

To vidimo celo med mnogimi "dobrimi kristjani" danes. Imajo toliko različnih interpretacij istega Svetega pisma - in vendar je vsak prepričan, da je edino njegova razlaga pravilna in od vseh drugih napačna. Ostali, bodo rekli, so "zavedeni". Zakaj je temu tako? Ker imajo napačno središče.

Človek je bil ustvarjen, da bi bil osredinjen v Bogu in ne v samem sebi. In ko je središče kristjanov napačno, bo tudi njihov "evangelij" nepravilen. V bistvu se oznanjata danes le dva evangelija - eden osredotočen na človeka in drugi osredotočen na Boga.

Na človeka osredotočeni evangelij obljublja, da mu bo Bog dal vse, kar potrebuje, da si naredi življenje na zemlji udobno in mu bo prav tako dal sedež v nebesih ob koncu njegovega življenja. Človeku je rečeno, da bo Jezus odpustil vse njegove grehe, ozdravil vse njegove bolezni, ga blagoslovil in obogatil materialno, rešil vse njegove zemeljske probleme, itd.

"Jaz" še vedno ostaja v središču življenja takšnega človeka in Bog se vrti okrog njega - kot njegov služabnik -, da odgovori na vsako njegovo molitev in mu dá karkoli si želi!! Vse, kar mora storiti, je le "verovati" in "pod vsak materialni blagoslov podpisati Jezusovo ime"!!

To je lažni evangelij, ker nikjer ni omenjeno "spreobrnitev (kesanje)". Spreobrnjenje (kesanje) je tisto, kar so najprej oznanjali Janez Krstnik, Jezus, Pavel, Peter in vsi apostoli. In pridiganje o spreobrnjenju (kesanju) je danes, na žalost, na zadnjem mestu.

Na Boga osredotočeni evangelij, po drugi strani, kliče ljudi k spreobrnjenju (kesanju). Razlaga, da "spreobrnjenje" (kesanje) pomeni:

Odvrnitev OD "Jaza" kot središča svojega življenja, od udejanjanja lastne volje, hoje po lastno izbrani poti, od ljubezni do denarja in od ljubezni do sveta in stvari v svetu (poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja), itd., in ...

Obrnitev K Bogu, ljubiti ga s svojim celim srcem, ga postaviti za središče svojega življenja in odslej izpolnjevati Njegovo voljo, itd.

Vera v Jezusovo smrt na križu lahko oprosti človeku njegove grehe le, ko se je spreobrnil (pokesal). Potem lahko prejme moč Svetega Duha, ki mu podari moč, da lahko dnevno zanika samega sebe, da lahko živi na Boga osredotočeno življenje. To je evangelij, ki so ga oznanjali Jezus in apostoli.

Lažni evangelij naredi vrata široka in pot prostorno (enostavno za hoditi po njej, ker posamezniku ni potrebno zanikati svojega "Jaza" ali prenehati živeti za svoje lastne interese ali nehati iskati svoj lastni dobiček). Milijoni se udeležujejo bogoslužij, kjer se pridiga takšen lažni "evangelij". In mnogi vstopijo skozi ta vrata ter hodijo vzdolž te poti misleč, da vodi v življenje. Toda pravzaprav vodi v pogubo. Evangelisti tega evangelija se vseeno hvalisajo in poročajo o velikem številu ljudi, ki so »dvignili svoje roke in se odločili za Kristusa« na njihovih srečanjih!! Vendar je vse to prevara. Četudi se nekateri zares pristno spreobrnejo na teh srečanjih zaradi svoje iskrenosti, mnogi taki "spreobrnjenci" postanejo »dvakrat hujši otroci pekla« (Matej 23,15) - prevarani o njihovem dejanskem stanju.

Resnični evangelij pa dela vrata majhna in pot ozko - ne manjša ali ožja, kot ju je naredil sam Jezus, in kot to delajo nekatere "super duhovne" ločine, ampak točno iste velikosti, kot ju je naredil Jezus. Le malo jih je, ki najdejo to pot do življenja. Tam ni dosti, o čemer bi lahko poročali evangelisti tega evangelija in statistike niso impresivne. Toda ta evangelij vodi ljudi h Gospodu Jezusu in v nebesa.

»Bodite pozorni, kako poslušate. Kdor izpolnjuje, kar je slišal, temu bo dano več luči in razumevanja. Toda, kdorkoli ne izpolnjuje tega, kar je slišal, mu bo odvzeto celo toliko luči in razumevanja, kolikor je mislil, da ima.« (paraf. iz Luka 8,18).

Kdor ima ušesa za poslušati, naj posluša.